Po tem, ko sva preživela iskrenje grške noči, sva se
odpravila proti glavnemu mestu otoka, v Zakintos. Mesto naju je očaralo z
sočasno ležernostjo in urejenostjo. Prva pravi balsam, ki boža moje
mediteransko srce, ki ga zadnje leto izpostavljam vplivom nizozemskega
pragmatizma. Ni kaj v srcu sodim na jug in tudi moje telo se v okoljih, kjer je
bella vita pred denarjem, odlično počuti.
Mesto sva osvojila takoj in mreža izjemno zanimivih ljudi se
je eksponentno širila. V jok sva spravila najprej prodajalko spominkov, ko sem
si izbrala nov prstan, ki obeležuje najino povezavo. Na nekaj let obnoviva
zaobljubo na najbolj nenavadnih mestih, ko se pač začuti, da je prostor in čas
pravi. Čemu to počneva? Ker se partnerja med zorenjem izjemno spreminjata in je
en tak tip stop ter uvid v to kje stojiva čudovita stvar. Lepo se je zavedati,
da se poti zorenja vijejo v isto smer. Razlog za globoko hvaležnost. Ko sem si
izbrala tudi lično kazalo za knjige, mi prodajalka ni dovolila, da bi ga
kupila. Prosila sem jo naj mi nanj napiše kakšno posvetilo, da sem bom še dolgo
spominjala tega prelepega trenutka. Napisala je ..Agape….ja kaj drugega kaj
ne?:-)
Tam sva slišala tudi mnoge zgodbe priseljencev in
tesnobe, ki prihaja s tem, a navdušila me je sočasna odprtost Grkov ter
pripravljenost na to, da pomagajo:« Grki smo zelo odprti in radi damo roko, če
si v stiski, a če začutimo, da želi nekdo to zlorabiti, se naš obraz naglo
spremeni« mi zaupa zlatar, ki pripravlja prekrasne kreacije in vodi sočasno
skupino za pomoč beguncem. Zaideva tudi v lokalni bar, kjer se mož navduši nad
najboljšim kavjim frapejem, lastnica bara pa nad nama, ko jo na koncu potovanja
še enkrat obiščeva, saj si mož zaželi frapeja. Takrat nama je iz znaka
hvaležnosti prinesla še tortice in majhno darilce iz sosednje trgovine. Bila
sva navdušena. V očeh je imela ob slovesu solze in obljubila, da se bo naučila
bolje govoriti angleško, da bi naju lahko bolje razumela. Kako prikupno.
Pogledov teh oseb ne pozabiš tako zlahka.
Gre za izjemno avtentične in iskrive
oči, ki prisotno zrejo vate in te razgalijo v trenutku. Niso new age guruji in
kakšni posebni duhovni učitelji…so ljudje, ki jim ni mar mask in fasad, ki
prisegajo na tradicijo, naravo in sočloveka. Moje srce je ob njih predlo in
vibriralo in še kar se trese, ko pomislim na kvaliteto njihove biti. Ta
ustvarja kot trgovka, kot prodajalec lubenic ali sladic, kot natakar ali
kuharica….nobenih visokoletečih imen…le globoka predaja Življenju. Priznam
zaljubila sem se vanje in zrcalo tega kar SO-SMO.
Prenočišča vedno bolj sofisticirana...;-)
Dobro jutrooooooo:-)....bujenje ob 5ih zjutraj ob takšnem razgledu res ni problem:-)
Ni komentarjev:
Objavite komentar