Živeti na robu, a avtentično

Popotovanja zadnjih let so povsem obrnila na glavo življenje kot sem ga živela nekoč. Po tem, ko sem se dobesedno odklopila od vsega kar se poznala, se podala na popotovanja tako po svetu kot v notranje skrivnosti, spisala knjigo, za katero sedaj zbiram sredstva, da se uresniči, se začenja nova Pot, ki je povsem negotova, a tako zelo resnična. » Ali kaj pogrešaš prejšnji vznemirljivi poslovni svet?« me je na eni od zadnjih delavnic vprašala uspešna slovenska managerka. Zamislila sem se nad tem kako si ljudje predstavljajo življenje sodobnega jogija. Mir? Spokoj? Sedenje na kamnju in meditiranje? Naj pojasnim, da moja duhovna resničnost ni najbolj podobna tej liniji, saj sodim med tiste Duše, ki so si izbrale, da bodo v teh ključnih časih transformacije povsem sledile navodilom Duha in sporočilom, ki se kot posodobitve softvera loudajo dnevno v moje možgane. Ti so le receptor, ki v besede in delovanje nato spremenijo v kar mora biti storjeno. In ta Vir se je odločil, da me potisne v kaotične dele trenutne resničnosti (Paris, Bruselj, Amsterdam, Grčija, Slovenija, Egipt…), navkljub temu, da si moj Um še vedno želi zbežati vstran od ponorelega sveta.

Vem, da ta del spokoja v fizični obliki še pride, a prej je potrebno zavihati rokave in poskrbeti za to, da se aktivira kar največ Svetilnikov -  posameznikov, ki se ne bojijo zapustiti svoje stare identitete in so dovolj drzni, da s pozicije zrelosti zakorakajo v celovitost sebe. Pri tem ne gre za »hipi princip« nezrelega otroka, ki si želi svet poln mavrice - danes se ta princip delovanja v Eu in ZDA zelo jača in pretvarja v nekakšno na eni strani sanjsko resničnost polno fiktivne svetlobe in na drugi »Fuck you« jogije, ki se ne dajo zlomiti, saj so tako presneto fleksibilni - ampak za to, da integriramo v svoj racionalni ter telesni del še čustvenega  (zelo pomemben in nepriljubljen) in nato duhovnega ali tistega, ki transcedentira zgolj zavedanje telesa in materialnega. Kajti, ko smo poravnani na vseh nivojih delovanja smo lahko Celoviti. 

Pojem, ki ga dojamem šele v zadnjem letu med pisanjem svoje knjige s Camina. Ko sem bila dovolj pogumna, da sem pogledala v svojo temo in svojo ranljivost in si nalila čistega vina, da bo to del, ki bo še vedno v meni občasno vzbujal strahospoštovanje, a me sočasno vračal v moč. S tem, ko bom namreč v svoj trenutek vračala dele sebe, ki si želijo biti realizirani, bom vedno bolj polna-cela. Takrat pa ne potrebujem stimulansov iz okolja in lažnih identitet, ki me polnijo z…zrakom. Stanje, ko si kot žaba, ki se polni in polni in ker je tako zelo polna, ne zmore več pošteno vdihniti. Zato izgubi stik z Virom, saj ta potrebuje vdih, da se srečata. In pri tem ni pomembno v kakšno embalažo se strpamo. Naj bo to identiteta uspešnega mladega podjetnika ali najbolj popularnega duhovnega učitelja. Če nismo predani avtentičnosti, smo predani boju proti njej in seriji obrambnih mehanizmov, ki nam onemogočajo, da bi jo uvideli.

 » Ampak kako lahko živiš tako brez vsake kontrole? Ali te ne zanima kaj si o tebi mislijo tvoji obiskovalci delavnic in jih vsaj z nekaj maili po dogodku ne napadeš z dodatnimi ugodnostmi, da se bodo vrnili? Kako zmoreš, da te ne prime panika in se začneš krčiti v strahu, da bi kdo vzel tvoje »stranke« in si nikogar ne lastiš? Kako si lahko ta presneto pretočna?« me je po čudovitem dogodku na sredi Amsterdama, kamor me je sočasno z intenzivni energetskimi čiščenji te države vodil Duh, vprašala čudovita organizatorka »moje« delavnice. Smejala sem njeni goreči prizemljeni kontroli in načinu, ki mi je tako zelo znan, da bi vsaj navidezno kontrolirali vsakdanjik. Izgorelo telo sicer priča, da kontrole ni več, a um še kar vztraja na točki, da je potrebno biti do strank prekomerno uslužen (kje je sploh konec te uslužnosti-bolezen?), da si moramo izbrati še dodatne kanale promocije in še dodatno vrednost, da bodo le veseli tile »naši« ljudje. Pa kam tako pljujemo? V svet poln kompleksnosti in presežka ponudbe, kar se danes kaže že kot problem in zasičenost. Ljudje ne marajo več kompleksnosti in vedno bolj jasno postaja, da se moramo vrniti v  preprostost, a pristnost. To je vizija, ki mi jo je predal v doto že dolgo nazaj preljubi oče in pri svojem ustvarjanju to upoštevam. Ni vedno lahko, saj je jezik, ki ga govorim včasih povsem drugačen od druge strani, ki je okorela in uokvirjena, a ko se zgodi stik se lahko iz tega tako veliko naučimo. Sicer pa mislim, da pot vizionarjev zaradi svoje funkcije oranja ledine ni bila nikoli pravi piknik.

Zakaj torej preprostost? Ker nas kompleksnost odtujuje od Vira. Ta za svojo komunikacijo ne potrebuje zlatih držal na baročnih stolicah, debelih angelčkov upodobljenih na slikah ali pisarn na vrhu nebotičnika, da bi bili le bližje Viru. Komunikacija z virom je lahkotna in povsem pretočna. Ne potrebuje orodij in oblik, ker je vsemogočna in prisotna pri vsakemu. Ne diskvalificira nikogar ne glede na raso, spol ali izobraženost. Večinoma je prazen um in lahkotno telo prava prednost, da nas obišče.

V mesecu maju in juniju ste vabljeni, da skupaj okusimo plemenite energije povezanosti z neskončnim virom energij in da v svoje možgane naložite program….Pretočne Preprostosti.

7.5……EIA CENTER, HRVAŠKA

https://www.facebook.com/events/1049261941779186/1049263118445735/

24.5……TRINITI JOGA, SLOVENIJA

https://www.facebook.com/events/582594371918725/

1.6……CENTER SOULUCIJA, SLOVENIJA

https://www.facebook.com/events/547904192054908/

1.7….DANCE FESTIVAL, GRČIJA

https://www.facebook.com/events/183997335291111/