Usedla sem se za svoj roza računalnik:-) po tem, ko sem dobri dve uri meditirala in se poravnala v center. In besede so začele leteti same od sebe. Najprej dežniček, pod katerega sva nato nežno spravila ostalo: Celovitost; v angleščini se spiše Wholiness (sveta celovitost) kot skupek besed Wholeness ter Holiness. Huh močna beseda, sem si mislila. Takoj zatem me zajame znani topel val energije in moje telo zavibrira v moči energije, ki jo pojem svete celovitosti nosi. Srce se razveseli in vznemirjeno vzkliknem, da je to to. Prav to se mi je zgodilo nekaj let nazaj, ko sem se po mamini smrti odločila za svojo prvo energijsko terapijo- terapijo zdravljenja srca in duše in dobila nazaj dolgo pozabljene dele sebe. Celovitost, ki avtomatično aktivira najbolj svete dele sebe.
Komaj sem že čakala kam me bodo besede vodile naprej. Višji jaz se mi nasmehe in mi zaupa ključe, skrivnosti - po domače pot - do tega svetega prostora v našem srcu. In začne z ranljivostjo, nadaljuje z avtentičnostjo, sledijo sočutje, milina, popolna prisotnost, srčna povezava in za zaključek ustvarjalnost ter svoboda. " Začni z ranljivostjo, saj je to del, od katerega najbolj bežite in vam prav zato daje prvi velikanski AHA. Ostali koncepti se bodo rodili posledično in jih boste razpirali postopoma. Se bodo pa vsi koncepti povezovali med seboj, saj niso avtonomne energije, ampak harmonična celota - ki vodi v zavedanje celovitosti. Ker ne morem te dovolj pogosto opomniti na to, da celovitost JE. In da gre le za to ali se je zavedaš ali ne. Niste polomljeni, niste okrušeni, niste poškodovani, niste pomankljivi, niste manjvredni, niste večvredni, niste.....Sedaj vem, da že dobro razumeš moje besede BITI in ne DELOVATI zato, da si vredna. Vem, da danes dobro razumeš, da nisi NAROBE in da prav sploh ne obstaja. Gre le za iluzijo polarno usmerjenega uma. Danes veš, da je sram le protipol vaše prave narave in govoriti o njem je nujno zato, da mu vzamete mistično moč, ki jo dobiva v zanikanju. Ko posiješ luč zavedanja še tako temna zver zvodeni v svetlobi luči, kaj ne? Pomembno je sijati lučko sočutja in z milino sprejeti vse zasramovane dele, ki jih ne želimo videti, ker smo verjeli gospodični Perfekciji. Sram, da smo slabi otroci; sram, da smo slabi starši; sram, da smo bolni; sram, da smo učitelji in ranljivi hkrati; sram, da moramo govoriti svojo resnico; sram, da je naše telo nepopolno; sram da naše pecivo ne bo dobro?!; sram da nam bo rože zalil sosed, ker nismo imeli časa;....predvsem pa na koncu strah pred tem kako nas bo ocenila okolica, ki jo je ravno tako sram. Kdo ima na koncu od vaše sramu korist? Sploh poznate svoj sram? Kje zaznavate sram? Vam je lažje, če ga podelite z sočutnim ušesom?"
Uau o sramu sploh nisem razmišljala. A ko pogledam nazaj sem se v njem pošteno kopala in poskusala z mega receptom popolnosti izvleči iz njega. A kdaj se moj sram omili? Ob veliki izgubi. Ko se je moj popolni svet začel sesuvati: najprej z izgorelostjo, nato z ukinitvijo projekta, ki mi je pomenil izjemno veliko (mojemu egu seveda), nato s soočanjem z maminim umiranjem. To je bil moj magični koktajl, ki me potisnil skozi vrata predaje - ranljivost, da spustim vajeti. In tresk. Stresla se Zemlja in rodila se je...JAZ. Moje delovanje se je preselilo v notranjost in opazovati sem začela kako neverjetno nas ta težnja po tem, da bi pripadali en drugemu v resnici oddaljuje. Biologija pravi, da smo oživčeni za povezave, kar drži. In psihologi so mnenja, da za preživetje potrebujemo en drugega. Kar tudi po svoje drži. Vendar to ne pomeni, da moramo zato v teh odnosih izgubljati sebe. Gre ravno za nasproten koncept: mi smo ENOST, če bi se zavedali vsebine svojih celic bi vas presenetila zavest, ki nosi na mikronivoju informacije o vseh nas, hkrati. Kar delam jaz, je del tebe in obratno. Iz te kolektivne zavesti se nato odločamo za enkratne ustvarjalne trenutke, ki delajo našo skupno izkušnjo tako izjemno. Zato je "potreba po povezovanju" znova misel, ki ni resnična. Le zakaj bi imeli potrebo po povezovanju z nečim, česar del smo? Čemu bi iskali "zunaj" nekaj kar smo "notri"? Aha;-).
Ko to pišem priletim mimo mama z malo deklico, ki z zvedavimi očkami sprašuje po življenju? Čutim, da mala ve. In njihova vprašanja znajo globoko zarezati v resnico. Tisti, ki vam tile mali zvedavčki lepšajo dneve (včasih pa najedajo živce - ko je frekvenca vprašanj 100:-)na minuto) verjetno že slutite kako izjemna je njihova sporočilnost. Ker namreč že v samem vprašanju tiči odgovor. Zato se tudi sama sprašujem in sprašujem in sprašujem, ko želim širit ozko sliko kolektivne dinamike, ki od mene terja, da sem ENAKA ne pa ENOST.
Aha?
Z ljubeznijo, Sarabraj.
Odlično zdravilo za Sram in vsiljene ideje o tem kako naj bi zgledal nekdo, ki je duhovno poravnan-prebujen je tudi HUMOR:-)
Ni komentarjev:
Objavite komentar