Si zamišljate, da bi živeli vsako minuto posebej. Eno po
eno? Vsak korak, vsak objem, vsaka misel. Sama sem to filozofijo na polno
strenirala na Caminu, ko sem korak za korakom, kamenček za kamenčkom trenirala
popolno prisotnost. Skoraj vsak izdih in vdih sem opazovala in skoraj ni bilo
misli ali občutka, ki ju ne bi opazila. Globoko namenjena, da opazujem svoj um
sem maširala po najbolj napornih razmerah, a nisem dovolila umu, da bi se potopil
v dramo. To ne pomeni, da sem blokirala misli le nisem dovolila, da se moja
pozornost potopi v znoju ali npr. superbolečem žulju. Trmasto sem do konca
vztrajala v vsem kar mi je prišlo na pot in prav zabavno je bilo opazovati kako
so postajali izzivi vedno večji.
Vsak od nas ima namreč določene šibke točke, ki nas
odpeljejo s trenutka. A najpogosteje je to bližajoča bolečina. Sama bolečina je
lahko že ključ do prisotnosti, a naši mehanizmi so že tako neverjetno močni, da
se aktivirajo pred nastankom le te. A na Caminu ti tudi tona analgetikov ne
pomaga. Dinamika poti, ljudi in narave se je tako pronicljivo zažirala v vsak
del trenutka, da če želiš znova najti svojo ranljivost so ti vrata na stežaj
odprta. Zbežiš vedno lahko, a tisti, ki smo vedeli kako dragoceno je vztrajati
v poti in globoki dinamiki, ki jo čara, smo se Caminu zaobljubili. S tem pa
svoji duši.
Globlje sem se spuščala v svoji prisotnost bolj jasno sem
videla kako briljantna je dinamika, ki pelje posameznika do spuščanja ali
sprejemanja. Karkoli se je postavilo na poti ljubeče prisotnosti se je na poti
počasi ali hitro trgalo, paralo, razblinjalo……enim se zgodi poškodba, drugi se nesrečno
zaljubijo, tretje napade mrčes…..komarji ja….Kaj imajo komarji s
prisotnostjo?...ste že kdaj poskusili biti povsem prisotni med tem, ko vas
komarji pridno srkajo in kot gobe po dežju na vašem čelu rastejo prave bule? Niso
lahke, to sem videla na svoje oči, ko so nas ob mlakužah napadale cele čete
komarjev s posebnim namenom, da nas spravijo ob pamet. A ko sem se vprašala
zakaj se to dogaja nekaterim osebam ob meni, sama pa z njimi nisem imela težav,
sem dobila odgovor, da je to odlično pomagalo do tega, da spustijo kontrolo. Ko
nas zaje….. en mali komar in nam praktično vzame vso namišljeno kontrolo, se lahko
resno vprašamo o tem koliko je sploh vredno še karkoli kontrolirat.
Naj zaključim z Bucked listo, ki sem jo pred leti, ko sem se
zavedala kako zelo je pomembno imeti v življenju sanje in strasti, začnem
pridno izpolnjevati. Najprej sramežljivo nato vedno bolj kreativno….potovanje,
prostovoljstvo, samozadosten dom, čudoviti ljudje…..a kar me letos najbolj
prevzame je…… ustvarjanje ZGODB. V vsej svoji biti sem se zavedala, da si želim
USTVARJATI ŽIVLJENJE, KI BO POLNO ZGODB. Kajti prav to mi zrcali jasno mejo med
delom, ko sem se odločila za zono udobja in delom, ko sem se podala življenju
na proti.
Telo mi kar strese od adrenalina, ko pomislim na to kako zelo zanimivo
bi lahko živeli. In ko se danes z dobro prijateljico pogovarjava o tem, čemu se
mi dogaja tako veliko sprememb v meni slišim glas, ki pravi:« Živi in bodi zrcalo
ustvarjalnega toka, ki ga lahko poustvari človek. Pomembno je biti svetilnik v
razburkanem morju, ki pa je v resnici danes bolj mlakuža, v kateri se ne dogaja
kaj veliko življenja. Pomagaj soustvarjati pogoje, da bo vedno dovolj vetra na
voljo, da vas komarji ne bodo požrli žive. No pa saj veš, da so komarji le
opozorilo, da se premaknite že! ». In že se začnem glasno smejati ob misli,
kako zabavno povezano je v resnici Življenje.
Light to you, Tjaši.
BUCKED LIST:
Obisk neznanih krajev....
Poiskati Windows pic...:-)
Uživanje na plaži po naporni hoji....
Piti dobrote božje na sredi Španije:-)...
Beachvolley all around:-)....itakkk.....
Ni komentarjev:
Objavite komentar