Združitev Vesolja in Zemlje, v vsaki celici

V duhu pustolovke sem z radostjo sprejela predlog, da se julija pridružim najboljšim svetovnim glasbenikom in izjemno sočnim jogistom na fantastičnem doživetju na Krfu, kjer nas je dober teden razvajalo potentno energetsko stanje otoka, odlična družba somišljenikov, glasba, ki je božala srce in izkušnje iz vseh vetrov, ki so nas še kako obogatile. Tam daleč od ponorelega sveta smo se povezali na načine, ki jih premore odprto srce.

Že sam prihod je zaznamoval izjemen pogovor s taksistom. Bila je polnoč, ko me je kot Pepelko peljal na ples v Arillas. Govorila sva o tem kako pomembno je biti v življenju pristen, kako je ta vrednota v Grčiji še pomembna in ja žal kako tudi o tem kako tudi tam denar s svojo vibracijo sebičnosti kot strup spreminja svet. » A mi se ne damo. Strumno se borimo tokrat proti nečemu, ki ni morda tako vidno kot nekoč v vojnah napadalci, a kljub temu gre za tiho kugo, ki si nas želi vzeti. A naš značaj in trma tega ne bodo dopustila!« je strastno razlagal. Nato mu omenim svoje potovanje po Zakintosu, ko sva z možem soustvarjala izjemno ljubeče odnose z domačini in čarala agape (čista oblika ljubezni). Povsem je poskočil od radosti, da nekdo dojame kako zelo zelo zelo pomembno je biti ljubezen v svoji družini, v odnosu z naravo in okoljem. » Kaj ti bo denar, ko si v sebi kripelj« me opomni. » In kaj boš z veliki palačami, če nimaš ljubeče družine in pristnih prijateljev. Kakšno je sploh življenje brez ljubezni?« O sem predla kot mačka ob teh besedah in ta izjemen odnos do 

Življenja mi sapo jemlje že lani, ko sva z možem peške obredla cel otok, spala pod figami in oljkami in uživala na toneeee kozmične energije.

Že prvi dan festivala sem si privoščila čudovito vodno masažo s fantastično Suzano Rodriguez  ( o aguahari:  https://www.youtube.com/watch?v=NvX7_34V9Po ), ki me je zazibala v enost z vodo. Izjemno doživetje, ko se spomniš, da si pravzaprav prišel na ta svet v vodo in da si sestavljen večinoma iz vode. Ko me je Suzana nežno zibala po vodi in med tem potopila, se je v mojih mislih pričarala čudovita spirala polna mandal svetlobe. Kristalnih barv turkiza in zelene. Čarovnija brez primere. Čutila sem to vsepovezanost molekul vode  s svojim telesom in se zlila vanjo. Uau. Ven sem prišla spočita in mehka kot kalamar z močno žejo po ŠE…….hahahah.

Naj pri tem pojasnim, da je moj um zelo vizualen in da vidi kar čuti. Nismo vsi enaki pri tem. Eni si stvari predstavljamo (včasih tako v živo, da je lahko zelo zabavno), drugi slišimo, tretji čutimo, četrti pa malo mešano vsega. In ko pišem o zlitju z vodo gre pravzaprav za to, da s pomočjo zavedanja v besede in slike prenesem senzacije telesa. Sporočilo je pri tem v tem, da se zavemo na sebi lasten način te enosti z naravnimi elementi, saj to močno prispeva k bolj živem, zanimivemu in doživetemu dojemanju sveta. Noben čirule čarole le priložnost, da bolj poglobljeno doživimo materialno.  Ok? Preden vas ego zavede v smer – joj spet ne štekam kam to ženo lajf pelje….ali pa evo jo spet je enga zrolala……….hahahaha

Jogistične delavnice, ki jih je spremljala živa glasba, so bile na festivalu odlično ravnovesje med nebom in zemljo in kot tista, ki veliko daje, sem si vzela za misijo, da tokrat vzamem kar bo srce čutilo, da potrebuje. Subtilen ples čarobne Zole Dubnikove (http://zoladubnikova.com/) ali senzualna joga Shirin Ourmutchi ; angelski zvoki Mitscha Kolna …. Neskončno obilje lepega, harmonija moške in ženske energije vse močno podprto z izjemno potentno grško energije, ki kar kriči po spremembi. Če nanjo nisi pripravljen te z lahkoto spravi tudi v kaos. A le z namenom, da transformirajo stare strukture vzorcev.

Posebno je bilo doživeti šamana Dereka in njegovo zgodbo »The Dancing Tree Farm«. Skupaj sva se poglobila v odnos do zemlje, naučil me je izjemne povezave med mikrobi in naravo in kako smo pravzaprav tudi v tem pogledu enost ne glede na duha. Pokazal mi je svet cvetlic in njihovo vlogo v našem ekosistemu. » Čutila si kaj pomeni narava. Ni le neko ločeno stanje zavesti, ampak je bitje. Sedaj, ko si ga doživela, slišala in čutila veš, da te ta izjemna moč nenehno obdaja ali bolje je del tebe. Ločuje vaju le zavedanje« Vedela sem o čem govori. Ko pridem na Nizozemsko, ki je vibracijsko izjemno obremenjena z wifiji in onesnaženostjo zazanavam kot bi stopila v nekakšen vakum otopelosti. Ostati celovita v smislu živosti in prisotnosti je prav poseben trening. Vsakič, ko stopim z letala se moje vidno polje zoži in ga le z močno disciplino in namero ohranjam prostranega. Na Krfu sem srečala protipol tega fenomena. Ko sem položila svoja stopala na to zemljo in vdihnila vonj po morju, se je zavedanje izjemno poglobilo.

Ustvarjati nato v takšnih vibracijah svojo meditativno delavnico je bil nadzemeljski užitek. Povsem sem se predala sočutni energiji in jo prevajal v prostor. Meditacije so bile globoko transformativne in v jutranjih urah je dance floor zajela svetost globoke tišine. V mojem srcu pa le radostna hvaležnost, da sem lahko del nečesa tako lepega in da se tega zavedam.

Z ljubeznijo, Sarabraj

photo Josh Allen & Julia Svedberg:

V veliko radost mi je najaviti NOVO knjigo »RANLJIVA«, ki jo čez poletje pripravljamo s čudovito ekipo Boginj. Izzid je planiran za jesen njen namen pa je stopiti vse kar ovira naše Srce, da na polno brenči in ustvarja vse kar zmore. Govorila bo o mojem popotovanju čez Camino de Santiago.

Pridruži se mi na FB: Iskriv.si s Sarabraj za več infotov o knjigi, delavnicah v Sloveniji in tujini in za sledenje živim blogom.

Priznam sem težka odvisnica od Živosti

Bo kar držalo, da sem zasvojena z Živostjo. Gre za en tak neverjeten občutek energije, ki se pretaka po telesu in ustvarja polje neskončnih možnosti. Ni le fizičen občutek lahkotnosti in polnosti, ampak neposredno vpliva tudi na misli, ki ne nihajo med negativnim in pozitivnim polom, ampak se varno zibajo v neutralni pozi. Tam je svet tako zelo lep in jaz tako zelo svoja. Prisotna, predana in na preži za novimi dogodivščinami. Tam se kot mali otrok veselim Življenja in ga z modrostjo zrelosti tudi na polno jaham. Zavedam se svoji strahov in omejujočih misli, ki pa kopnijo kot pomladni sneg.

A kako ohraniti to živost? Načinov je danes na meljone in moj namen ni, da bi vam karkoli prodajala ali vsiljevala. Ok?  Nikoli. Berite moje bloge z zdravo mejo kritičnega uma in če vam kaj sede vzemite zase sicer roll your eyes, fak it in naj gre naprej.

Ko si v Živosti se namreč zavedaš, da je le aroganca neuresničenega uma tista, ki prodaja resnice za svete, stalne in vsiljuje svoje. Ko si svoj se zavedaš, da ne potrebuješ nesočutnih na ego baziranih mnenj, ker te bolj kot razpravljanje o Življenju drajva želja po tem, da ga živiš. Na polno.

Kako ohranjam torej svojo živost? Naj v stilu ameriških medijev podam Top Five Wasy to be Alive (phahahaha): 

 Reši se televizorja, novih medijev:

Jp z možem že šest let živiva brez teveja in ne morem opisati kako bolj Živ si, ko namesto pasivnega gledanja v ekran počneš kaj bolj zavestnega. Naj si bo to košenje ali ležanje na travi, pogovor z družino, piknik namesto kosila, športanje, lovljenje snežink, sprehod po dežju, opazovanje narave in soljudi, obisk prijateljev, igranje človek ne jezi se, …..igranje….norenje….ustvarjanje…… meja ni. Sama se lotim pisanja blogov, nove knjige, sprehoda, uživam v stiku z naravo, nabiram bezek, kuham bolj ubrano, plešem, športam, trekam, grem na sprehod in se vmes pomenim z ljudmi, ki mi pridejo na pot-veliko lepega se rodi iz teh naključij…..Seveda je v tej kategoriji not to do tudi obsesija z računalnikom in novimi mediji. Ustvarjeni so bili tako, da nas zasužnjijo in moramo biti močnejši od njih, če želimo biti živi. Izklopite wifi, s tem kopico sevanj in ne dovolite, da drugi brkljajo po glavi in vam z vibracijami mešajo štrene.

Živa hrana

      Opazila sem, da več žive, nepredelane in neposredno od narave dane hrane pojem, bolj  sem živa in prisotna. Junk food se kot meglica spusti nad moje misli in me zazombi. Poskusi in boš presenečen/a kako neverjetna razlika je med Smokiji in svežimi jagodami. 

      Aktivno življenje

      

      Brez tega ne gre. Vem vem tudi mene zna še kako zaloviti totalna lenoba (posebno pozimi), ki me ne popusti tako zlahka. In potem iščem tisto sekundo motivacije ali bolje malce manj lenobnih misli in skočim. Ne čakaj na olimpijsko razpoloženje, ker je teh dni lahko bolj malo. Poišči tisto mini Iskro in jo zaneti. Iz malega raste veliko in le 20 minut počasnega teka lahko povsem spremeni tvoj dan, ker boš vedel, da si premagal um, ki te kot Sfinga vabi v poležavanje. In ne bodi grob do sebe, ko ti znova »spodleti«. Celo življenje imamo na voljo, da mic po mic ulovimo val. Ko smo pa valu pa samo gasa!

      Upaj si sanjati in skoči s klifa

      Ko smo iz tahujše lenobe ven imamo možnost za sanje. Zapiši si kaj ti daje občutek strasti in sledi temu. Pleši, riši in ob tem opazuj um, ki si bo izmislil meljavžnt razlogov zakaj pa ti tega ne bi počel »Prestar, predrago, ne da se mi, utrujen sem, pa kje mam še čas za to….« so le nekatere od zelo prepričljivih misli. I know been there. Takrat se iskreno vprašaj » Sem Žrtev ali Ustvarjalec« Življenja?

      In za konec Reci DA. 

      Za dva tedna si vzemi za nalogo, da boš rekel da vsemu, kar ti pride na pot (no kakšnemu nespodobnemu povabilu se lahko odrečete, če že pride kot skušnjava:-)). Kolikokrat zaradi SRAMU rečemo ne? Pa se sploh zavedate kako ta sram kroji naše življenje? Sram me je peti pred javnostjo, sram me je plesati, ker bom sojen, sram me je poskusiti nekaj novega, da ne bom izpadel čuden in mi bo nerodno. Ne maram, da mi je nerodno in tisto rdečico preziram. Znano? No jaz sem bila kraljica sramu. Sram me je bilo jesti pred drugimi kot najstnico, da ne bi morda kak kos hrane ostal na mojem obrazu in bi….?.....eh jejžšna….koliko zamujenih priložnosti….Življenje jih je polno, a ker ne skočimo in raje jadikujemo si sami ustvarimo nato svoj scenarij. Ta pa je veliko bolj omejen, kontroliran in suhoparen. Znova zaupaj Življenju. Verjemi, da ve bolj od tebe kam je potrebno skočiti. Sram naj bo kot nekakšen radar. Ko ga začutiš veš, da je nujno čas za akcijo. Tako grem nocoj na sup jogirat pa četudi bom večkrat pod vodo kot v njej. Stari um bi se sekiral in grabljal, da pa vendar kot iber uber joga tršica in huda športnica s tistega supa pasti ne smem. Ja kaj bodo pa rekli? Danes pa si želim, da se moje telo kar največkrat spoca v vodo, igra, smeji, nori, išče harmonijo, jo najde in gre dalje novim avanturam na poti….čutite Živost?

Objem, Sarabraj.

PRIDRUŽI SE MI NA FB: ISKRIV.SI S SARABRAJ