Današnji blog posvečam tebi draga moja Slovenija. Rada bi se
ti zahvalila za vso čudovito energijo, ki jo oddajaš, za vse potoke, reke,
kamenčke, galebe, siničke, barja, jezera, gore, sončne vzhode, sončne zahode,
prav vsak oblak, ki se pripelje skozi tvoje sanjske doline in hribčke, nežne
zasnežene hribe, toplo z jugom premešano morje….Toliko obilja, toliko živosti…Vsako
jutro, ko se zbudim se z radostjo zakadim na okno in v tišini z morsko soljo
pomešenega vetra globoko v celice vdihujem nežne zračne elisksirje ljubezni.
Oko se naužije neskončnih pogledov in boža vršace gora, ki me vabijo. Ko se h
tej harmoniji pridruži še sončni vzhod, se slika zbistri in žarki pričarajo
nevidene, vedno nove ustvarjalne podobe življenja, ki tudi tako kažejo kako
neskončen potencial žene življenje.
Zaprem oči in vase
poskrkam vso to lepoto, ko nenadoma dojamem, da sem del prav taiste lepote tudi
sama. Nežno nama, Sloveniji in meni, prišepnem, da sva TOP in se s polnim srcem
harmonije podam v novi dan. Obogatena za sočuno in čutno izkušnjo, ki je v
Sloveniji na voljo skoraj na vsakem koraku. Naj bo to pogled na zelene ali bele
hribčke in doline ali gore ali reke ali morja ali zgolj cvetlice ali sneg….Ko
se moj fokus ustavi na tem zornem kotu in ga ne mažem z vibracijo, ki jo
ustvarjajo nekateri ljudje v strahu pred…samimi seboj…postane Slovenija
resnično prijetna zibka duše, ki ji srčno pravim…DOM…ker tu sem domaaaa…aaaa….aaa…♪♪♪
Ni komentarjev:
Objavite komentar