torek, 28. junij 2016

Kako združiti jogo, meditacijo in šport?



Legitimno vprašanje, ki je prišlo s strani mladih igralk odbojke na mivki. Športa, ki sem ga pred leti z največjo strastjo igrala in dosegla zelo dobre rezultate. To da sem pokurila ob tem skoraj vse telesne potenciale, ni bilo nič v primerjavi s sprostitvijo, ki jo je doživelo telo vsakič, ko sem iz njega sprostila ves ustvarjalni naboj in zaloge neskončne energije. Če ne bi športala, bi bila tako psihično kot fizično depresivna. Psihično, ker bi mi bila odvzeta priložnost za to, da se dokažem, da se povežem, da se igram, da sprostim obilje napetosti in telesno, ker bi presežek energije lahko implodiral v telo in ga s tem otopel. Energetska dinamika, ki se je danes še premalo zavedamo. Koliko otrok še prehitro diagnosticiramo z motnjo aktivnosti in pozornosti, ker ne pašejo v naš sedeči slog življenja? Veseli me, da v Sloveniji ta trend ni še tako zelo močan kot v »razvitem svetu« in da starši veliko dajo na aktivacijo sebe in otrok. Četudi je to sprehod v naravo ali lovljenje po domači trati. Pomembno je namreč, da smo v toku. Good for you!

"A kako naj ohranim svoj strasten naboj, če se bom pri jogi povsem umirila", je podvprašanje, ki zanima mlade odbojkarice? Vprašanje, ki bi pred lastno izkušnjo morilo tudi mene. Ideja, da se pomirim in ustavim nekako ni šla skozi z mentalnim strastnim drivom, ki sem ga imela, ko sem kot zmaj letala po igrišču in v stilu multikultivatorja orala mivko in si s tem prislužila naslov »defence monster«. Ko zdužimo jogo in šport gre za to, da to, da isto energijo ohranimo in celo povečamo, le da z njo veliko bolj usmerjeno delujemo. Da ne izgorimo v strastni energiji, ampak jo usmerimo v rezultat. In to je mogoče s treningom uma in srca doseči. Tako ostane več energije za regeneracijo in uspeh namesto, da jo razpršimo po prostoru.

Ko sem se nato po izkušnji kundalini joge in meditacije, vrnila povsem brez kondicije na mivko, sem se začela zavedati kako zelo veliko mi je prineslo treniranje koncentracije, zavedanje prostora, oksigenacija telesa z rednimi dihalnimi vajami, jasen fokus in čista namera kaj želim od same igre. Izognila sem se občutkom razpršenosti po prostoru in s svojo prisotnostjo na igrišču veliko lažje osvojila vsak centimeter tega. 

Naj bo jasno tudi to, da pri obrambi pri odbojki na mivki na najvišji nivojih, sama tehnika ni dovolj. Potrebno je tudi spustiti kontrolo in intuitivno slediti žogi. Dar, ki mi je še kako pomagal. Branje misli nasprotnika? Seveda tudi. In tega ne počneš samo z opazovanjem, ampak predvsem z intuicijo, saj ti za razumsko razmišljanje preprosto zmanjka časa. In prav intuicija in stik s telesom ter zaupanje vanju je lahko tudi ena od mnogih prednosti joge ter meditacije. Poleg seveda že poznanih učinkov dobre prekrvavljenosti s kisikom, večje fleksibilnosti mišic in s tem izogib poškodbam, boljši izkoristek moči…..

Ko sem se nato podala na 850km dolgo pot, kjer me je čakalo tudi do 40 km hoje na dan po drnu in strnu pod izjemno vročim španskim soncem, sem lahko dobro opazovala kako se telo v tako ekstremnih razmerah obnaša. Naj povem, da na pot nisem bila fizično pripravljena. Bila sem pa energetsko. Zavedanje koraka in vpliv na to, da so mišice sočasno prožne in aktivne mi je pomagalo, da na poti nisem imela prevelikih bolečin. Zavedala sem se, da lahko z mehkim telesom omogočim boljšo porabo hranil in omogočala sem dovolj pretoka kisika. In zavestno sproščala korak. Srečal me je kakšen žulj in krč v kolku in tudi tega sem z jogo na sredi jase povsem odpravila. Mnoge je izvedba joge fascinirala, a zame je bila pot dokaz kako daleč lahko z umirjenim umom, spoznavanjem na relacije čustva-telo in jasnim fokusom prideš. Opazovala sem svoje telo in kako hitro je pridobivalo na moči ter se sproti regeneriralo. Če se telesa zavedaš (meditacija je pri tem ključ do zavedanja), ga lahko pravočasno hidriraš, mu dodajaš dovolj hranil, saj ti nenehno komunicira. 

"Lani sva z možem testirala svoje meje s tri tedensko poletno hojo okoli otoka Zakyntos, popoldanskim spanjem pod oljkami, potapljanjem v modre špilje in odpovedjo udobju normalne žimnice. Prve dni me je vse žulilo in na živce so mi šli hiperaktivni nočni petelini, a sčasoma se je tudi ta del uma umiril. Znova sem pokazala telesu kako izjemno veliko zmore, če ga uresničujem iz polja želje po ustvarjalnosti njegovega potenciala in ne potiska "Moram, ker tako zahteva okolje" . Stresna misel, ki me v preteklosti premnogokrat pahne čez rob. Poškodbe so le opozorilo, da je čas za poteg ročne in introspekcijo. To, da usmerim svojo moč vase in se osredotočim na lastna hotenja in razloge za takšne podvige, naredi vse skupaj veliko bolj polno doživeto, prisotno in živo. Ne živim od točke do točke, od cilja do cilja in rezultata do rezultata, ampak popolnoma uživam v doživetjih na poti, v vsakem koraku. Šport&joga mi postajata odlično igrišče za igranje harmonije med telesom, umom in dušo in v meni se prebuja strastna želja po tem, da se dotaknem zvezd v vesolju ali ribic na dnu morja in da spoštljivo v redni komunikaciji s seboj presežem omejitve telesa in uma."

In v športu gre pravzaprav za to, da se dobro spoznaš s svojim telesom, saj ti prav to ponuja možnost vstopa v svet iskanja življenja onkraj omejenih okvirjev in uokvirjene podobe svobode. Top športniki so navadno ljudje, ki so poleg rezultatov skozi nenehno preseganje omejitev telesa in uma našli tudi…sebe. Neko globjo vrednost sebe in dojeli, da so veliko več kot zgolj rezultat ali cilj in da lahko s svojo vlogo herojev naredijo veliko za to, da prebudijo mase iz spečega spanca zone udobja. Natalia Molchanova fantastična prosta potapljačica in velik človek, ki je pustila veliko sled in katere kvalitet se bodo spominjale še generacije; karizmatični Novak Đjoković ali izjemen Primož Kozmus so le nekatera od imen, ki so razumeli, da je biti športnik veliko več kot zgolj sklop izjemnih sposobnosti, talenta in trdega dela.

Joga in različne druge tehnike spoznavanja svojega telesa, psihe in lastne energije prinašajo dolgoročne užitke v tem kar radi počnemo. A zakaj me poišče prav kundalini joga? Ker je v svoji osnovi zelo dinamična in nenehno z vsako vajo testira meje mojega uma in telesa - ko moram ponavljati različico počepov več minut ali držati roke v zraku tudi do 30 minut (nič skrbi začetnikov  s tem ne matram, z veseljem pa stestiram športnika). Gre za odlično kontrolirano okolje, v katerem lahko vadimo sposobnost fokusa, svoj mental, sposobnost vzdržljivosti, opazujemo misli, ki nas sabotirajo in se jih zavemo. Med športno aktivnostjo te misli ravno tako vplivajo na naš uspeh, le da so podzavestne. Tam, ko si v pozi tako dolgo ali ponavljaš neko vajo če meje, nimaš kam zbežati. Moraš pogledati kaj te ovira, če želiš to spustiti in preseči. To me fascinira vedno znova. Občutek, ko presežem bolečino, ki je v resnici v telo ujeto čustvo in sledi tisto neskončno olajšanje. Nato lahko ostanem v pozi neskončno. In prav ta občutek neskončne moči je nato vrelec, iz katerega črpam moč za preostale športne izzive, ki mi postanejo igra in v takšni obliki šele pravi srčni izziv. Rezultat seveda ne izostane.

Ko me je v Egiptu sestra učila prostega potapljanja, sem lahko v prakso spustila še nekaj teoremov. In neskončno uživala, globine pa spoznavala brez strahu ali krča. K temu pripišem seveda tudi sestrino pomirjujočo energijo, ki je izjemnega pomena pri tem, da se ne preteraš (vloga trenerja je ključnaaaa in vsekakor jogo svetujem v prvi vrsti tudi njim, da umirijo svoj um in razjasnijo fokus, ni lahko namreč biti dirigent). Poudariti je potrebno, da je freediving šport, ki brez zgoraj omenjenih kvalitet in neke oblike stika s fokusom, ne more delovati. Na silo in z glavo skozi zid v tem športu ne uspeš in lahko celo ogroziš svoje zdravje. Sestra, ki je znova na zadnjem tekmovanju postavila novi državni rekord in se z 90 m uvršča med najboljše proste potapljačice na svetu, vse te kvalitete že nosi v sebi in se zelo dobro zaveda kako pomembna sta pretočnost in fokus. Meditacija ji še poglobi občutek sebe, a ona svoje najgloblje meditacije doživi v vodi. Ta šport to omogoča in je po svoje joga že sam po sebi.

Danes sem globoko hvaležna, da lahko med seboj primerjam izkušnje vzdržljivostnih podvigov, s strastjo odbojke na mivki, s popolno mehkobo in predajo prostega potapljanja. Te nato s strastjo delim, saj menim, da ni potrebno telo med športno kariero ali rekreativno vročico povsem izropati. Dolgo naj nam še služi in četudi si želimo zmage in biti najboljši na svetu ni nujno, da za ta rezultat puščamo za seboj opustošenje, ampak skupaj s telesom, ki testira meje tudi osebnostno zorimo. S tem pridobimo doto, ki nam bo še dolgo prinašala veselje in nas popeljala na mesta, ki jih večina verjetno ne bo nikoli odkrila.

Sarabraj


V NASLEDNJIH MESECIH BOM PRIPRAVILA POSEBNO DELAVNICO ZA PROFESIONALNE IN REKREATIVNE ŠPORTNIKE, da sočutno in razumljivo približam jogo svetu iskanja ekstremov in preseganja meja.

Polajkaj me na FB: Iskriv.si s Sarabraj, da boš obveščen o lokaciji in datumu in verjetno bo to ena boljših odločitev, ki jih boš privoščil/a svojemu telesu, umu....za dolgoročno uživanje v uspehih.




2 komentarja:

  1. Hvala:-)...kmalu zberem se kak konkreten nasvet vec...a prej?...poletje polno akcijeeeeee da bo polno zgodb....vse dobro

    OdgovoriIzbriši