Ljubi me, ne ljubi?

Zadnjič je sinhrona usoda ( zanimiv sistem "naključij") na pot pripeljala prijetno dušo, ki me je vprašala: »Rada bi ljubila na polno, a me je strah, da ne bom ljubljena. Kaj naj storim?«

Polno ljubiti je strah že cele generacije. Dobro smo se zaplezali v matrico strahu, ki ljubezen ni. Polno srce se ne boji in vse kar naj bi bil strah pred ljubeznijo je prej strah pred zavrnitvijo in osamljenostjo, ki pa nista ljubezen temveč iluziji ega, da smo manj kot v resnici smo in da smo ločeni od celote. Ljubeče srce ljubi. Tudi, ko ni uslišano.

Ono ne zahteva in ne pričakuje, da bi jo ista oseba ljubila nazaj. Ono Ljubi. In se dobro zaveda, da je vredno, da je ljubljeno že s tem, da ljubi. Če ga ne ljubi morda druga oseba, ga lahko Življenje obdari z milostjo zaznave ljubezni Življenja samega. Ali morda drugih živih bitij. Naša obsesija s tem, da moramo biti ljubljeni po določenih merili nas pravzaprav hromi. Kaj, ko bi obrnili sliko in se vprašali » Kako lahko bolj polno jaz ljubim?«

Dopusti ljuba Duša, da ti Življenje pokaže kako ljubi. Dopusti. Brez konceptov in idej o tem kaj pričakuješ in kaj si želiš. Brez potiska jaz hočem in si želim. Dopusti, da te Ljubezen v vsej svoji avtentični moči obišče. Morda bo brez prave forme in oblike. Morda bo le zavedanje. Morda nič od tega in prineseš v našo izkušnjo novo kvaliteto. Pomembno pri vsem je, da izpustiš. Da se sprijazniš s tem, da te le ego prepričuje, da nisi vreden ljubezni in da kolektivna energija to le še napihuje. Nato pa spusti meč. Ne bojuj se za ljubezen, temveč dovoli, da te ta objame. Joči. Kriči. A izpusti boj zanjo. Zgodilo se bo in srce bo prevzel močan dreget. Odprlo se bo. Takrat boš vedel/a.

Z Ljubeznijo, Sarabraj.


Hvala, ker deliš in tudi tako spreminjaš vibracijo strahu v ljubezen. Pridruži se mi na FB profilu : Iskriv.si s Sarabraj za več srčne energije.